Arheološka izkopavanja na Grbinu

Na lokaciji Grbin, na dvignjenem ravnem platoju Šmarske Dobrave, ki se nahaja okrog 70 m nad savsko strugo, so od 20. do 31. julija 2026 potekala arheološka izkopavanja. Na mestu izkopavanj se bo gradil večstanovanjski objekt z oskrbovanimi in klasičnimi stanovanji. Arheološka izkopavanja so bila predpisana zaradi keramičnih najdb in kamnitih orodij, ki so izhajala iz predhodnih arheoloških pregledov na tem prostoru iz let 2021 in 2025 in bila pripisana različnim zgodovinskim obdobjem od prazgodovine do sedanjosti.

 

Med sicer pretežno novejšimi najdbami je zagotovo najpomembnejše kamenodobno orodje, obdelana kamnita konica. Predmeti, ki pripadajo paleolitski kulturi, so v slovenskem prostoru izredno redka. To so kamnita nazobčana orodja kot strgala, praskala, rezila, vbadala, svedri, izdelani iz različnih trdnih kamnin. Letos pa je bila 𝐧𝐚 𝐆𝐫𝐛𝐢𝐧𝐮 𝐨𝐝𝐤𝐫𝐢𝐭𝐚 𝐤𝐚𝐦𝐧𝐢𝐭𝐚 𝐤𝐨𝐧𝐢𝐜𝐚, velika okrog 9 cm, izdelana iz kvalitetnega roženca. Iz kamnitega jedra je bila odbita klina, kasneje izoblikovana v hrbet ter natančno obdelana z obeh strani s stranskimi retušami. To je konici dalo dodatno obliko in ostrino.

 

Takoj ob odkritju se je na lokaciji oglasil strokovnjak za paleolitska orodja dr. M. Turk iz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in opredelil najdbo kot izdelek, ki pripada kamniti kulturi srednjega paleolitika. Srednji paleolitik je dolgo obdobje, ki je trajalo od 200 000 do 10 000 let pred sedanjostjo. Doseglo je vrhunec v zadnji poledenitveni dobi, to je v virmskem glacialu med 115 do 10 tisoč leti. Podobna kamnita kultura se je v Sloveniji pojavila v jamskih najdiščih (Betalov spodmol, Divje babe I) ob rečnih dolinah in na robovih večjih kotlin na Krasu. V bližini Litije pa so sledi iz tega obdobja nahajale v jamah Mamula in Njivice, v jamah v bližini Sopote.

 

Na arheoloških izkopavanjih na Grbinu je bilo odkrito tudi več odlomkov keramike, od katerih je za nas najpomembnejša prazgodovinska, zagotovo pa je posamezen kos pripadal tudi dvorcu Grbin, ki se je nahajal še v 17. stoletju v neposredni bližini. Med najdbami so sicer prevladovale novejše najdbe, kot so različni kovanci in gumb, ki je po vsej verjetnosti pripadal uniformi zavezniške ženske enote iz 2. svetovne vojne.

 

Nedvomno je bila Litija z okolico pomembno območje poselitve in tranzitnega prometa od prazgodovine dalje. Z reko Savo je bila povezana od vzhoda proti zahodu od homerskih časov dalje v smeri sever jug pa se je iz centra železnodobne kulture na Vačah, povezovala z Dolenjsko in ravno tako v rimskem času, ko je pot iz Litije potekala po gričevju proti Ivančni Gorici, Trebnjem in Drnovem, rimskemu mestu. O tem pričajo odkrite paleolitske in bronastodobne najdbe (Grbin, Vače, Mačkovca), še od prej pa svetovno znane železnodobne najdbe, naselbina in grobišče iz Vač.

 

Z novimi izkopavanji so bile odkrite tudi rimske najdbe in rimska cesta (Litija - Osnovna šola), srednjeveške in recentne najdbe (keramika na območju Grbina, ki je po vsej verjetnosti pripadala dvorcu Grbin). Vse to izrisuje novo arheološko podobo Litije in s tem novo zavest o mestu ob Savi.

 

𝑍𝑎𝑝𝑖𝑠 𝑝𝑟𝑖𝑝𝑟𝑎𝑣𝑖𝑙𝑎: 𝑚𝑎𝑔. 𝐵𝑎𝑟𝑏𝑎𝑟𝑎 𝐻𝑜𝑓𝑚𝑎𝑛, 𝑢𝑛𝑖𝑣.𝑑𝑖𝑝𝑙.𝑎𝑟ℎ𝑒𝑜𝑙𝑜𝑔𝑖𝑛𝑗𝑎