Poziv k razmisleku: HIDROELEKTRARNE NA SREDNJI SAVI

Predvidena je izgradnja verige desetih elektrarn na srednji Savi, prvi kratkoročni cilj pa je priprava državnega prostorskega načrta (DPN) na območju prvih treh HE (Suhadol, Trbovlje in Renke), ki naj bi se zgradile do leta 2030. Na območju občine Litija so torej načrtovane 4 hidroelektrarne in sicer HE Renke, ki naj bi bila zgrajena do leta 2030 ter HE Ponoviče, HE Kresnice in HE Jevnica v naslednji fazi gradnje hidroelektrarn na srednji Savi.

Povečana potreba po električni energiji in energetska samostojnost države sta navedena kot glavna razloga za gradnjo novih elektrarn. Pri zagotavljanju električne energije pa mora država upoštevati tudi mednarodne sporazume o zmanjševanju toplogrednih plinov, o deležu električne energije proizvedene iz obnovljivih virov in ostale. Trenutna slovenska energetska politika identificira vodne vire kot obnovljive vire energije, ki naj bi omogočali trajnostnen razvoj družbe. Ker srednja Sava predstavlja velik neizkoriščen vodni potencial na območju Slovenije, se jim zdi odločitev o izgradnji verige HE smiselna.

Zagovorniki gradnje HE kot pozitivne učinke navajajo tudi: širše družbene koristi za vzdrževanje socialne varnosti in zaposlovanja, izboljšanje regionalnega razvoja, koristi od koncesijskih dajatev in davka na dobiček, izboljšanje poplavne varnosti, izboljšano prometno omrežje in zagotavljanje pitne vode, kvalitetnejše bivalno okolje s pridobitvijo večjih vodnih površin, razvoj rekreacijskih potencialov ipd.

S stališča načrtovalcev se vse skupaj sliši odlično: potrebujemo elektriko, Sava ima potencial, vodni viri so obnovljivi, hidroelektrarne so trajnostne, prinašajo nove zaposlitve, poplavno varnost, nove ceste, rekreacijske površine.


“Ne verjemi ničemur, kjerkoli si to prebral ali kdorkoli je to rekel, tudi, če sem to jaz rekel. Razen če se sklada s tvojim razumom in s tvojo zdravo pametjo.” 
- Buda

• Gradnja HE na Savi bi pomenila velik poseg v prostor in naravo, v velikem delu tudi v območje Nature 2000, z vplivom na površinske vode in podtalnico, na habitate ribjih in ptičjih vrst.
• Načrtovalci se gradnje lotevajo brez celovite presoje vplivov na okolje in brez vključitve javnosti in prebivalcev.
• Pri načrtovanju hidroelektrarn na srednji Savi ni nihče pomislil na specifike posameznih naselij. Trbovlje, Hrastnik in Zagorje so mesta odmaknjena od reke. Litija pa je mesto ob Savi, ki je nastalo zaradi reke, nanjo je vezana bistvena naravno-kulturno-zgodovinska dediščina kraja, ki je zelo pomembna za razvoj zelenega turizma.
• Načrti za hidroelektrarne so že zelo stari. V današnjem času se stvari hitro razvijajo, sploh na področju novih tehnologij. Danes že testno obratujejo delujejo rastlinske in kinetične elektrarne, ki v okolju sploh niso opazne.
• Številni strokovnjaki za energetiko, ki niso del vladajoče elite, dvomijo v smiselnost gradnje novih hidroelektrarn ter ponujajo drugačne, alternativne in inovativne rešitve.
• Če želimo delovati trajnostno je vedno smiselno upoštevati princip 3R (reduce / varčevanje, reuse / ponovna raba, recycle / reciliranje). Sedanje hidroelekrarne na slovenskih rekah ne delujejo s polno zmoglivostjo. Potrebno bi jih bilo posodobiti in poskrbeti, da “pridelajo” toliko energije kot je le mogoče. Do izgub prihaja tudi zaradi zastarelega električnega omrežja. Obnova le tega bi lahko prinesla konkretne prihranke.
• Industrija v Sloveniji porabi kar 50% vse proizvedene električne energije. Ob tem je deležna olajšav države, ki na drugi strani draži elektriko drugim odjemalcem, tudi gospodinjstvom. Država bi morala spodbujati podjetja k zmanjševanju porabe energije, ne pa s subvencioniranjem nagrajevati največjih porabnikov.
• Ukrepi, kot je izraba odpadne toplote v proizvodnih procesih bi lahko po nekaterih podatkih za kar 20% znižali rabo energije v industriji.
• Res je, da sama gradnja prinese kar nekaj novih delovnih mest. Ko pa so HE zgrajene, so praktično avtomatizirane, posamezen objekt lahko deluje že z 2-3 delavci.
• Precej resnice je gotovo tudi v tem, da si novih hidroelektraren zelo želijo gradbeni mogotci. Medtem, ko bodo sedeli na svojih jahtah, bodo delavci na najnižjih plačah, na žgočem soncu vlili nepredstavljive količine betona, asfalta itd.
• Lokalne skupnosti z območij, kjer so hidroelektrarne že zgrajene, poročajo o številnih negativnih vplivih: nabiranje strupenega mulja, smrad, povečana populacija komarjev, slabša kvaliteta pitne vode, zmanjšana poplavna varnost...
  

“Spoštovanje stvarstva je zahteva naše vere, saj nam vrt, v katerem živimo, ni zaupan zato, da ga izkoriščamo, temveč da ga obdelujemo in s spoštovanjem varujemo.”
- Papež Frančišek


“Nobena družba, niti če jih zajameš vse hkrati, niso lastniki te zemlje.So le njeni uporabniki in jo morajo kot dobri gospodarji predati naslednji generaciji.”
- Karl Marx


Zato te pozivamo k razmisleku. Vabimo te, da si privoščiš sprehod po enem od savskih prodišč, da vržeš kakšno “žabico”, da napihneš svoj kajak, nabereš naplavine... Prepogosto se ne zavedamo lepot vsega, kar nas obdaja!

Če oblastniki (državni in lokalni) niso pripravljeni sprožiti ustreznega dialoga in pretehtati vseh dejstev, jim moramo skupaj odpreti oči. Ni vse v številkah. Politične barve niso pomembne. Reke v naravni obliki se ne da nikoli več povrniti v stanje pred gradnjo!


Kaja Mlakar Agrež & Tina Trdin



VIRI:
hse.si/skupina-hse/razvojni-projekti/
delo.si/novice/slovenija/politicno-kupckanje-na-srednji-savi-73599.html
delo.si/novice/slovenija/infri-status-drzavnega-projektanta-elektrarn-152578.html
nas-stik.si/portals/0/content/projekti/gradivo%20za%20novinarje.pdf
www.rtvslo.si/okolje/novice/zakaj-bi-industrija-varcevala-z-energijo-ce-drzavno-subvencijo-prejme-brez-vsakrsnih-zavez/484254