Subvencije Eko sklada za prejemnike socialne pomoči

Eko sklad nudi 100% nepovratna sredstva, s katerimi si bodo občani, ki se srečujejo z energetsko revščino,  lahko energetsko sanirali svoje hiše ali stanovanja. Tem gospodinjstvom bodo energetske prenove prinesle prihranke pri stroških; zmanjšala se bo poraba energentov in elektrike, ki za gospodinjstva z nizkimi prihodki predstavlja velik delež življenjskih stroškov. Izboljšali se bodo bivanjski pogoji (vlaga, plesen), kar bo pozitivno vplivalo tako na zdravstveno kot na psihično stanje članov gospodinjstva. Hkrati pa bodo tudi prispevali k zmanjševanju izpustov saj in dima oziroma toplogrednih plinov.
 Za prejemnike socialne pomoči in varstvenega dodatka sta na voljo dva javna poziva.

 Prvi, ki je odprt že od lanskega leta, je namenjen zamenjavi starih kurilnih naprav z novimi na les.

 Drugi, ki je bil objavljen v začetku julija letos, pa je namenjen za investicije v večjo energetsko učinkovitost eno in dvostanovanjskih stavb in je namenjen toplotni izolaciji ovoja stavbe, zamenjavi dotrajanih oken in vhodnih vrat, pripravi tople sanitarne vode in učinkovitemu prazračevanju.

 

1. Naziv prvega javnega poziva je: 69SUB-SOCOB19 Nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah.

 

Katere ogrevalne naprave pridejo v poštev in do kakšne vrednosti, je Eko sklad zelo natančno predpisal. Prejemnikom socialne pomoči Eko sklad 100 procentno »časti« nakup in vgradnjo naprave do določenega zneska, največ od 2000 do 8000 evrov. Je pa to odvisno od tega, kakšno napravo bomo vgradili – ali je to peč za lokalno ali za centralno ogrevanje, ali so energent peleti, drva ali lesni sekanci. Za lokalne peči se dobi manj – torej največ 2000 evrov, za kotle na centralno ogrevanje pa se dobi več – do 8000 evrov.

 

Pomembno je to, da se vlogo z vsemi potrebnimi dokazili odda pred začetkom naložbe. Ko vlagatelj dobi pozitiven sklep, se gre v izvedbo. Nakup in montažo najprej financira izvajalec in po končanju naložbe on potem dobi denar vrnjen od Eko sklada.

 Ali mora vlagatelj izpolnjevati še kakšen kriterij, da je do take subvencije upravičen?

 Vlagatelj mora biti lastnik ali solastnik ali tudi družinski član lastnika ali solastnika hiše ali stanovanja, kjer se bo naložba izvajala. Mora pa biti to lastništvo ali solastništvo tudi zapisano na sklepu Centra za socialno delo.

  

1. Od 3. julija 2020 je na voljo še Javni poziv ZERO500 Nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za investicije v ukrepe večje energetske učinkovitosti eno ali dvostanovanjskih stavb.

 

Tu 85  % denarja pride iz kohezijskih sredstev Evropske unije, 15 % sredstev pa je slovenske udeležbe.

 Kateri ukrepi pridejo v poštev tukaj?

 V poštev pride toplotna izolacija strehe ali tal na neogrevanem podstrešju, zamenjava oken in vhodnih vrat, zamenjava starega neučinkovitega sistema priprave tople sanitarne vode s sprejemniki sončne energije ali s sanitarno toplotno črpalko in vgradnja lokalnih prezračevalnih naprav, ki vračajo toploto iz odpadnega zraka.

 Vlagatelj lahko dobi financiranih več ukrepov, vendar skupna vrednost vseh ukrepov, ki jih bo izvedel, ne sme presegati zneska 9620 evrov skupaj z ddv-jem. 

 In kdo vse je upavičenec, da odda vlogo?

 Vlogo lahko odda občan, ki ima stalno prebivališče in dejansko živi na naslovu stavbe, kjer se bo izvajala investicija.

 

Občan mora biti zadnjih 9 mesecev pred oddajo vloge in na dan oddaje vloge prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.

 Prav tako morajo biti vlagatelj sam ali pa z družinskimi člani, ki so z vlagateljem navedeni v Odločbi CSD, lastnik ali solastnik vsaj do polovice eno ali dvostanovanjske stavbe ali etažni lastnik ali solastnik vsaj do polovice stanovanja v dvostanovanjski stavbi, kjer se bo investicija izvedla.

 V primeru, da vlagatelj ni lastnik ali solastnik stavbe, je ta pogoj izpolnjen tudi, če je en oz. več družinskih članov skupaj, ki so z vlagateljem navedeni v Odločbi CSD, lastnik ali solastnik vsaj do polovice eno- oz. dvostanovanjske stavbe ali etažni lastnik ali solastnik vsaj do ene polovice stanovanja v dvostanovanjski stavbi, kjer se bo investicija izvedla.

 Stavbe, ki bi prejele subvencijo morajo imeti eno ali dve stanovanji in morajo biti zgrajene pred 31. decembrom 1967. Če so bili kasneje narejeni k hiši prizidki, morajo biti legalizirani do dneva oddaje vloge. Pri stavbi se upošteva le stanovanjski del.  

 V praksi je precej primerov, da so stavbe socialno šibkih občanov zaradi nizkih prihodkov v slabem stanju. Imajo npr. slabo streho, so razpokane ipd. Ali je sanacija strehe, statike ali vlage tudi predmet spodbude?

 Objekt si mora najprej ogledati energetski svetovalec, ki dela na projektu. On oceni, kateri ukrepi so smiselni. Načeloma velja, da so predmet spodbude ukrepi, ki prispevajo k energetski sanaciji. Ukrepi s katerimi se rešuje statiko ali strešno konstrukcijo ne pridejo v poštev. Pride pa v poštev zamenjava dotrajane kritine, preprečitev kapilarne vlage v zidovih in npr.vgradnja vertikalne hidro-izolacije pri toplotni izolaciji cokla. Če je hiša v zelo slabem stanju, energetski svetovalec lahko tudi oceni, da hiša ni primerna za energetsko sanacijo. 

 Če se nekdo odloči, da bi šel v energetsko sanacijo, kakšen je postopek?

 Postopek je precej dolgotrajen. Občan najprej pošlje vlogo z vsemi potrebnimi dokazili na Eko sklad. Na Eko skladu preverijo, če je vsa dokumentacija v redu in če je občan do subvencije upravičen.

 Če ocenijo, da je upravičen, k njemu pošljejo enega od energetskih svetovalcev na predhodni ogled. Ta vso situacijo pregleda in oceni, kaj bi bilo pri hiši smiselno napraviti. Na Eko sklad in vlagatelju pošlje poročilo o ugotovitvah. V njem navede, če je stavba primerna za sanacijo in če je priimerna, predlaga vrstni red ukrepov. Vlagatelj ima pravico ugovarjati – oz. pridobiti drugo mnenje.

 

Vlagatelj od Eko sklada prejme sklep z navedbo vrstnega reda ukrepov. Potem vlagatelj pridobi predračune, podpiše se pogodba med Eko skladom, vlagateljem in izvjalcem oz. izvajalci in potem se gre v izvedbo. Enargetski svetovalec pomaga pri koordinaciji vseh ukrepov, vmes opravi več kontrol, pomaga vlagatelju pri pripravi zaključne dokumentacije in na koncu napiše končno poročilo.

 Kar se tiče energetske sanacije, to je ukrepov ki so predmet spodbude, te najprej financirajo izvajalci. Po zaključku naložb pri enem vlagatelju na Eko skladu preverijo,  če je vse vredu. Ko potem to preverijo še na pristojnem ministrstvu, izvajalci dobijo račune plačane. 

 Če se pojavijo nepredvidena dela npr. zamenjava dotrajanega špirovca, mora to financirati vlagatelj. Taka dodatna dela, ki ne spadajo med upravičene stroške, ki so po javnemu pozivu Zero500 priznani, so stvar dogovora med naročnikom in ponudnikom in se javnega poziva ne tičejo.

   Prejemnik socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ki je lastnik ali solastnik hiše ali stanovanja, lahko svojo nepremičnino s pomočjo Eko sklada zelo dobro energetsko sanira. Uredi si lahko toplotno izolacijo, okna, ogrevanje, pripravo tople vode in prezračevanje.

 Pri obeh omenjenih javnih pozivih, je neka zgornja meja sredstev, do katere so vlagatelji upravičeni.  Pri pozivu 69SUB-SOCOB19 je to 8000 evrov, pri pozivu ZERO500 pa 9620 evrov. Kar je čez, morajo vlagatelji financirati sami.

 Treba je še omeniti, da če je vrednost hiše, na kateri se izvajajo ukrepi, večja od 120 000 evrov in če je vlagatelj v zadnjih dveh letih več kot 18 krat prejel socialno pomoč, bo v zemljiški knjigi nepremičnina obremenjena v korist republike Slovenije – po domače povedano, »se bo nanjo vsedla država«.

 Pri obeh javnih pozivih velja pravilo:«Kdor prej pride, prej melje.« Torej prej kot oddate vlogo, več možnosti bo, da bodo sredstva še na razpolago.

 Kandidiranje na omenjene javne pozive je precej komplicirano. Upoštevati je treba veliko pogojev, ki jih je Eko sklad predpisal. Ker gre za javni denar, se je treba teh pogojev zelo striktno držati. Tudi Eko sklad je stalno pod kontrolo Računskega sodišča.  Kdor bi rabil pomoč, se lahko obrne na ENSVET pisarno.

Brezplačno bomo pomagali tako z nasveti, ki se tičejo potrebnih ukrepov, kot tudi z razlago javnih pozivov in pri pripravi dokumentacije.

 Pri Eko skladu je odprtih še več javnih pozivov tako za subvencije, kot za ugodne kredite za okoljske naložbe tudi za tiste, ki niso prejemniki socialnih pomoči.

 Ker svetovalca delo v ENSVET pisani opravljava popoldansko – poleg redne zaposlitve, se je treba za vsak sestanek vnaprej dogovoriti.

 Za Zasavje sem zadolžena Carmen Hladnik Prosenc, za Litijo in Šmartno pri Litiji pa Marjan Bratkovič.

 Lahko nama pišete na naslednja elektronska naslova, ali naju pokličete:
 carmen.hladnik-prosenc@ensvet.si ali carmen.hladnik.prosenc@gmail.com tel.:  040 868 211

 marjan.bratkovic@ensvet.si  tel.: 041 778 985