STROKOVNI SIMPOZIJ O RUDNIKU SITARJEVEC IN SREČANJE RUDARSKIH MEST

STROKOVNI SIMPOZIJ O RUDNIKU SITARJEVEC IN SREČANJE RUDARSKIH MEST

Najdemo v rudniku Sitarjevec najhitreje rastoče kapnike na svetu ?

V četrtek 20.9.2018  je v dvorani glasbene šole v Šmelcu potekal 1.  strokovni simpozij o rudniku Sitarjevec, ki ga je ob pomoči Razvojnega centra Srca Slovenije organizirala Občina Litija.

Simpozij je bil organiziran kot celodnevni dogodek, z namenom pokazati in predstaviti bogato dediščino naravnih danosti rudnika Sitarjevec.  Pričel se je  z obsežnim strokovnim delom, v katerem so sodelovali predavatelji, ki so predhodno v zborniku že predstavili  značilnosti litijskega rudnika iz različnih področji, na podlagi njihovega obsežnega raziskovalnega dela. Sodelovali so pomembni priznani strokovnjaki iz področja geologije, biologije, zdravstvene in gradbene stroke.

Predavali so : doc. dr. Uroš Herlec, doc.dr., dr Tea Kolar Jurkovšek, dr. Miloš Miler, dr. Miha Jeršek, dr. Mirjan Žorž, doc. dr. Mateja Gosar, mag. Mateja Golež, univ. dipl. inž. geol., mag. Slavko Polak, muzejski svetnik, biolog, dr. Franc Pohleven ter gost iz tujine dr. Adam Svozil iz zdravstvene ustanove Edel iz Češke, ki je predstavil speleoterapijo kot način zdravljenja plučnih bolezni. Udeleženci smo se lahko seznanili li z  naravnim bogastvom, ki ga skriva rudnik Sitarjevec, spoznali posamezne kamnine, rudnine, živi svet rudnika ter  se seznanili z znanstvo-umetniškim potencialom tega naravnega spomenika Slovenije.

Organizator dogodka  je ob tej priložnosti poskrbel za izdajo zbornika »Rudnik Sitarjevec odkriti zaklad«, ki bo v prihodnjih dneh na ogled in izposojo v Mestni knjižnici Litija in v  pdf. Obliki, na vpogled, na spletni strani občine Litija.

Popoldanski del simpozija je bil namenjen razgovoru vseh sodelujočih predavateljev, predvsem pa predstavitvi njihovih pogledov na možnost razvoja Rudnika Sitarjevec v prihodnosti. Razgovor je vodila, tako kot v dopoldanskem času, moderatorka Saša Einsiedler. Sodelujoči v razpravi so  izoblikovali naslednje zaključke:  

• Potrebno bi bilo ohranjati butičnost rudnika in ga v čim manjši meri prilagoditi za množični turizem.
• Bogastvo rudnika je potrebno še naprej strokovno proučevati in dokumentirati/fotografirati.
• Predvsem minerali (polimineralnost rudnika) in kapniške strukture so tiste posebnosti, na katerih je potrebno graditi prihodnost rudnika.
• Povezati se je potrebno s šolami in fakultetami in rudnik uporabiti v prvi vrsti za izobraževalne namene. Učne poti so sodoben način izobraževanja, ki pritegne obiskovalce (učni poligon od vrtca do univerze). Na deponijah jalovine se najde ogromno mineralov in rudnin, ki lahko služijo za učenje in prikaz vsebine rudnika. Ta se lahko izvede s tablami, napisi ter s sodobnimi, interaktivnimi načini.
• Pomemben je prikaz, kako se je včasih delalo v rudniku, pa tudi kakšne napake so se delale pri tem ter vsebine povezati z smernicami, kako živeti trajnostno.
• Odpadni materiali iz rudnika lahko služijo kot surovina za oblikovalce, umetnike: kamni, jalovina, rudniške vode - najlepšo barvo za tkanine dobimo, če rudniški vodi primešamo olupke granatnega jabolka (poleg drugih sestavin, npr zelenega čaja).
• Okolica rudnika Sitarjevec predstavlja enega najbogatejših fosilnih najdišč s pestrim izborom karbonske flore.
• Nadaljevati je potrebno z zgodovinskim in etnološkim raziskovanjem in popisovanjem rudnika in zgodbe objaviti v monografiji. Ob koncu  smo si vsi prisotni  ogledali rudnik Sitarjevec  in se pridružili  okušanju  »sitarjevške malice«.