Ureditev Rudnika Sitarjevec za namen turističnih ogledov

Izkoriščanje rude na območju rudnika Sitarjevec sega že v daljno preteklost. Arheološko najdišče na vrhu Sitarjevca kaže na to, da so v Litiji rudarili že v času Keltov. Posredno je dokazano tudi obratovanje litijskega rudnika v rimskem obdobju. Prvo pisno dokazilo o rudarjenju v okolici Litije je nagrobni spomenik rudarskemu mojstru Cristofu Brukherschmidu z letnico 1537. Pred 1. svetovno vojno je bil to največji rudnik svica v habsburški monarhiji. Rudarjenje je na tem območju doživelo veliko vzponov in padcev, kar je bilo pogojeno predvsem s povpraševanjem in ceno na trgu za posamezno rudo. V rudniku Sitarjevec so kopali predvsem svinčevo, cinkovo, bakrovo, živosrebrno, baritno in železovo rudo. Leta 1886 so v litijski talilnici iz sitarjevške rude prvič pridobili tudi srebro. V državni kovnici na Dunaju so to leto v ta namen izdelali znamenite spominske kovance (litijski srebrnik). Nizka vsebina kovine v rudi ni več omogočala rentabilnega odkopavanja, tehnična opremljenost jame je bila slaba, rudna telesa so bila majhna in razsejana v prostoru, zato so leta 1965 začeli obrate zapirati. Rudnik je uradno prenehal obstajati aprila 1966.

Odprtje dela rudnika za turizem
Odprtje dela rudnika za turizem bo nudila obiskovalcem ogled notranjosti enega najstarejših polimineralnih rudnikov v Sloveniji, v katerem je bilo najdenih preko 60 različnih mineralov, v opuščenih rovih pa so na ogled različne železovo-manganove kapniške strukture, ki so edinstvene in najlepše na širšem evropskem območju (stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese, kapniški špageti, …). Z obnovo bodo prav tako na ogled različni tipi rudarskih odkopov in podpornih konstrukcij, ki so se v preteklosti uporabljale v rudarstvu, rudne žile, ….

V ta namen je bil izdelan rudarski projekt za izvedbo z naslovom »Ureditev Rudnika

Muzejski del rudnika Sitarjevec bo obsegal plato pred Izvoznim rovom, vhod v Izvozni rov (portal), Izvozni rov do vpadnika, po vpadniku do Glavnega rova, po Glavnem rovu do kapnikov in od Glavnega rova po krajšem vpadniku do »Črne kuhinje«, vse v skupni dolžini 632 m.

Za uresničitev ciljev bodo potrebna znatna sredstva, zato smo pristopili k Interreg razpisu Slovenija – Hrvaška, kjer kandidiramo na nepovratna evropska sredstva. Za prijavo je bilo potrebno pridobiti tudi partnerje iz Hrvaške. V tem razpisu sodeluje šest partnerjev, od tega trije iz Slovenije (Zavod za gradbeništvo Slovenije, kot vodilni partner, Občina Litija in Razvojni center srca Slovenije) in trije s Hrvaške (Občina Labin, Labin Art Ekspress XXI in Ustanovni centar za istraživanje materiala Istarske županije Metris). Prijava na razpis je bila oddana v mesecu november, sedaj pa čakamo na odločitev.

Glede na to, da je Rudnik Sitarjevec v preteklosti močno vplival na razvoj Litije, je sedaj po sedemnajstih letih prizadevanj realna možnost za ponovno oživitev, tokrat v turistične namene.

Več v reportaži RTVSLO z dne 18.3.2017. 

Povezave: 4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/17446103