Pravice in obveznosti delavcev v primeru naravne nesreče
7. 8. 2023
Saša P.
412
Zaradi naravne nesreče, ki je prizadela Slovenijo, delovna zakonodaja daje več možnosti, kako urejati odsotnost, ko delavci bodisi niso mogli priti na delo bodisi so prišli, pa so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin odšli predčasno, kakor tudi odsotnost v prihodnjih dneh.
Obstajajo tudi primeri, ko delodajalci delavcem, ki bi lahko prišli na delo, zaradi posledic naravne nesreče ne bodo mogli zagotavljati dela ali pa ga bo treba organizirati na drugačen način.
Delovna zakonodaja daje za primere odsotnosti in nemožnosti opravljanja dela ter tudi za namen opravljanja drugega dela ali na drugem kraju več možnosti.
Tako je delavcem in delodajalcem glede odsotnosti z dela na voljo:
- odsotnost z dela zaradi višje sile,
- odsotnost z dela zaradi posebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadane delavca),
- čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela,
- izraba letnega dopusta in
- neplačani dopust.
Z vidika organizacije dela pa sta pomembni predvsem možnosti:
- začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu in
- odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče.
Odsotnost z dela
Delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile (137. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1))
V primeru zadnjih dogodkov, ko so vremenske razmere prizadele območje celotne države, se primarno uporablja šesti odstavek 137. člena ZDR-1, ki določa, da je delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
Elementi, ki opredeljujejo standard višje sile, so zunanji vzrok, nepričakovanost dogodka in neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.
Med primere višje sile sodijo tudi naravne nesreče. Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, delavec in delodajalec tveganje delita. Delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti.
V primeru višje sile ZDR-1 določa, da je delavec upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
Višja sila lahko nastane na obeh straneh, tako na strani delavca kot tudi delodajalca. Lahko nastane na primer na način, da delavec ne more opravljati dela, ker so razlogi nastali na njegovi strani (ne more do delovnega mesta, odpravlja neposredno grožnjo naravne nesreče itn.). Lahko pa nastane tudi na strani delodajalca, na primer, ko poplavi delovna sredstva, so ta poškodovana in dela ni možno opravljati itn.
Več informacij najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
