Rudnik Sitarjevec Litija
Rovi prebujenega rudnika vabijo na ogled
Rudnik Sitarjevec v Litiji se po dobrih petdesetih letih prebuja iz pozabe. Ljubitelji podzemlja lahko obiščejo enega najstarejših rudnikov na Slovenskem. Lokalni vodniki obiskovalce popeljejo na sprehod po izvoznem rovu, ki je varno urejen za organiziran ogled.
V stranskih rovih so postavljeni zanimivi eksponati povezani z izkoriščanjem rudnika, predstavljene so tudi geološke značilnosti področja.
Obisk Rudnika Sitarjevec obiskovalcu obogati predstavo o območju Srca Slovenije in je popestritev turistične ponudbe Litije, hkrati pa nas usmeri na pot spoznavanja naravne, industrijske in zgodovinske dediščine.
Bogastvo mineralov ujeto v opuščenih rovih
Rudnik skriva edinstvene limonitne kapniške strukture, kot so stalaktiti, stalagmiti, kapniške zavese in cevkasti stalaktiti. Strokovnjaki priznavajo, da sodi med najbogatejše opuščene rudnike v Evropi.
Kapniki so med najhitreje rastočimi tudi v svetovnem merilu. V rudniku najdemo več kot 60 vrst različnih mineralov. Najbolj sloveči so kristali cinabarita in cerusita, ki izpričujejo naravno dediščino Sitarjevca državnega pomena.
Na območju Litije rudarili že Kelti
Izkoriščanje rude na območju Sitarjevca sega v čas keltske civilizacije, kasneje so v večjem obsegu rudarili tudi Rimljani. Prvo pisno dokazilo o rudarjenju v okolici Litije je nagrobni spomenik rudarskemu mojstru Cristofu Bruckherschmidu, z letnico 1537 s pokopališča v Šmartnem pri Litiji; danes je na ogled v cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Litiji.
Podpis pod sliko rudarskega mojstra: 'Bog blagoslovi plemenito rudarstvo' izkazuje izreden družbeni pomen rudarske dejavnosti v tedanjem času.
Litija - najstarejše slovensko rudarsko mesto?
Litijski rudnik Sitarjevec sodi med večja rudna nahajališča v Sloveniji, Litija pa je najverjetneje najstarejše slovensko rudarsko mesto. V Sitarjevcu so izkoriščali predvsem svinčevo in živosrebrovo rudo. Kopali so tudi rudo, ki je vsebovala cink, baker, železo in proti koncu rudarjenja predvsem barit. Katero rudo so v določenem času odkopavali, je bilo odvisno predvsem od povpraševanja in cene na trgu. Zaradi skromnih rudnih zalog, zastarele tehnologije in silikoznih obolenj rudarjev je rudnik v letu 1965 prenehal obratovati.
Izkopano rudo so talili tudi v Topilnici Litija
Za potrebe taljenja izkopane rude iz Sitarjevca so leta 1881 na levem bregu reke Save zgradili topilnico, v kateri so topili predvsem svinčevo in živosrebrovo rudo. Rudo so iz Sitarjevca v topilnico transportirali preko reke Save s tovorno žičnico in z vozovi preko lesenega mostu. V topilnici so talili tudi uvoženo rudo, zaprli pa so jo pred rudnikom. Eden od vzrokov je bil gotovo naravovarstveni, saj so lastniki izgubili 'čebelarsko pravdo'. Rudo iz Sitarjevca so kasneje topili v drugih slovenskih oz. jugoslovanskih krajih.
Srebrnik »litijski tolar«
V litijski topilnici so leta 1886 uspeli pridobiti dokaj veliko količino srebra, ki je v manjši količini prisoten v svinčevi rudi. V takratno glavno kovnico na Dunaju so poslali 3.699 kg srebra, iz katerega so izdelali spominske srebrnike, »litijske tolarje«. Na prvi strani srebrnika je upodobljena takratna topilnica, vlak, cerkev sv. Nikolaja, hrib Sitarjevec in žičnica do topilnice. Na drugi strani kovanca je naziv rudnika s simboličnim napisom »prvi srebrni pogled«.
Sitarjevec jutri
Pripravljeni rudarski projekt v muzejskem delu rudnika Sitarjevec predvideva 632 m urejenih muzejskih poti. Poleg že urejenega Izvoznega rova bo omogočen dostop do Glavnega rova, kjer se nahajajo kapniške strukture, ter do rova s posebnimi črnimi kapniki imenovan »Črna kuhinja«.
Rudniška dediščina odpira številne možnosti za razvoj doživljajskega turizma in vzporednih turističnih dejavnosti. Hkrati je Sitarjevec tako naravoslovna kot zgodovinska učilnica na prostem: zbuja radovednost, z informacijami v zgodbah pa posreduje tudi zavedanje in vrednote.
Informacije o možnosti ogleda dela rudnika:
Turistično informacijski center Litija – TIC Litija, Valvazorjev trg 10
T: 059 940 503, 051 312 739,
E: turizem@zkms-litija.si
